Kloazma je pogosta pridobljena motnja pigmentacije kože v klinični praksi. Večinoma se pojavi pri ženskah v rodni dobi, opazimo pa ga lahko tudi pri manj znanih moških. Zanj je značilna simetrična pigmentacija na licih, čelu in licih, večinoma v obliki metuljevih kril. Svetlo rumena ali svetlo rjava, močno temno rjava ali svetlo črna.
Bolezen se lahko razvije pri skoraj vseh rasnih in etničnih manjšinah, vendar je pogostnost pogostejša na območjih z intenzivno izpostavljenostjo UV-žarkom, kot so Latinska Amerika, Azija in Afrika. Pri večini bolnikov bolezen zboli v 30. in 40. letu starosti, incidenca pri 40- in 50-letnikih je 14 % oziroma 16 %. Pri svetlopoltih se pojavi zgodaj, pri temnopoltih pozneje, tudi po menopavzi. Raziskave med majhnimi populacijami v Latinski Ameriki kažejo incidenco od 4 do 10 %, 50 % pri nosečnicah in 10 % pri moških.
Glede na lokacijo porazdelitve lahko melazmo razdelimo na 3 klinične tipe, vključno s srednjim obrazom (vključuje čelo, hrbet nosu, lica itd.), zigomatično in mandibulo, stopnje incidence pa so 65 %, 20 % oziroma 15 %. Poleg tega naj bi bile nekatere idiopatske kožne bolezni, kot je idiopatska periorbitalna pigmentacija kože, povezane z melazmo. Glede na mesto odlaganja melanina v koži lahko melazmo razdelimo na epidermalni, dermalni in mešani tip, med katerimi je epidermalni tip najpogostejši tip, mešani tip pa najverjetnejši.Woodova svetilkaje v pomoč pri prepoznavanju kliničnih tipov. Med njimi je epidermalni tip svetlo rjav pod Woodovo svetlobo; dermalni tip je s prostim očesom svetlo siv ali svetlo moder, kontrast pod Woodovo svetlobo pa ni očiten. Natančna klasifikacija melazme je koristna pri izbiri kasnejšega zdravljenja.
Čas objave: maj-06-2022
