Chloasma je v klinični praksi pogosta pridobljena motnja pigmentacije kože. Večinoma se pojavlja pri ženskah v rodni dobi in ga je mogoče videti tudi pri manj znanih moških. Zanj je značilna simetrična pigmentacija na licih, čelu in licih, večinoma v obliki kril metuljev. Svetlo rumena ali svetlo rjava, težko temno rjava ali svetlo črna.
Skoraj vse rasne in etnične manjšine lahko razvijejo bolezen, vendar imajo območja z intenzivno izpostavljenostjo UV, kot so Latinska Amerika, Azija in Afrika, večjo pojavnost. Večina bolnikov razvije bolezen v svojih 30 in 40. letih, pojavnost pri 40- in 50-letnikih pa je 14% oziroma 16%. Lahki ljudje se razvijejo zgodnji začetek, temnopolti ljudje se razvijejo pozneje, tudi po menopavzi. Ankete iz majhne populacije v Latinski Ameriki kažejo na 4% do 10%, 50% pri nosečnicah in 10% pri moških.
Glede na lokacijo porazdelitve lahko melazmo razdelimo na 3 klinične vrste, vključno s srednjim obrazom (ki vključujejo čelo, hrbtenico nosu, obrazi itd.), Zygomatic in Daljuble, stopnja pojavnosti pa 65%, 20%in 15%. Poleg tega naj bi bile nekatere idiopatske kožne bolezni, kot je idiopatska periorbitalna pigmentacija kože, povezane z melazmo. Glede na lokacijo nalaganja melanina v koži lahko melazmo razdelimo na epidermalne, dermalne in mešane vrste, med katerimi je najpogostejši tip epidermalnega tipa, najverjetneje pa mešani tipLesena svetilkaje koristen za identifikacijo kliničnih vrst. Med njimi je epidermalni tip svetlo rjave barve pod svetlobo lesa; Dermalni tip je svetlo sivo ali svetlo modro pod prostim očesom, kontrast pa ni očiten pod lučjo lesa. Natančna klasifikacija melazme je koristna za izbiro poznejšega zdravljenja.
Čas objave: maj-06-2022
