Kloazma je pogosta pridobljena motnja pigmentacije kože v klinični praksi. Pojavlja se predvsem pri ženskah v rodni dobi, opazimo pa jo lahko tudi pri manj znanih moških. Zanjo je značilna simetrična pigmentacija na licih, čelu in licah, večinoma v obliki metuljevih kril. Svetlo rumena ali svetlo rjava, močno temno rjava ali svetlo črna.
Bolezen se lahko razvije pri skoraj vseh rasnih in etničnih manjšinah, vendar je na območjih z intenzivno izpostavljenostjo UV-žarkom, kot so Latinska Amerika, Azija in Afrika, incidenca večja. Večina bolnikov razvije bolezen v 30. in 40. letih, incidenca pri 40- in 50-letnikih pa je 14 % oziroma 16 %. Pri svetlopoltih se bolezen pojavi zgodaj, pri temnopoltih pa pozneje, tudi po menopavzi. Raziskave majhnih populacij v Latinski Ameriki kažejo incidenco od 4 % do 10 %, pri nosečnicah 50 % in pri moških 10 %.
Glede na lokacijo razširjenosti lahko melazmo razdelimo na 3 klinične tipe: srednji del obraza (vključuje čelo, hrbet nosu, lica itd.), zigomatični in mandibularni, stopnje incidence pa so 65 %, 20 % oziroma 15 %. Poleg tega naj bi bile z melazmo povezane nekatere idiopatske kožne bolezni, kot je idiopatska periorbitalna pigmentacija kože. Glede na lokacijo odlaganja melanina v koži lahko melazmo razdelimo na epidermalni, dermalni in mešani tip, med katerimi je epidermalni tip najpogostejši, mešani tip pa najverjetnejši.Woodova svetilkaje koristna za identifikacijo kliničnih tipov. Med njimi je epidermalni tip pod Woodovo svetlobo svetlo rjav; dermalni tip je pod prostim očesom svetlo siv ali svetlo moder, kontrast pa pod Woodovo svetlobo ni očiten. Natančna klasifikacija melazme je koristna za izbiro kasnejšega zdravljenja.
Čas objave: 6. maj 2022
